Zgodovina

Kronika PGD TACEN

Gasilstvo v Sloveniji se je razvilo iz požarne službe, ki so jo opredeljevali požarni redi. Ljubljana je tak požarni red dobila že leta 1751, vendar pa niti ljubljanski, niti drugi požarni redi niso zagotavljali uspešnost gašenja požarov. Pogosti požari pa so pripeljali do tega, da so vsaj za silo uredili požarno službo z usposobljenimi ljudmi, ki so svojo opremo shranjevali na vnaprej znanih krajih. To je bil začetek uspešnega in organiziranega požarnega varstva. V Ljubljani je bila tako leta 1870 ustanovljena ljubljanska požarna obramba. Iz te potrebe so se ljudje tudi na območju Tacna, Šmartna, Gameljn in Pirnič leta 1898 zbrali na pobudo iniciativnega odbora pod vodstvom načelnika Ivana Malenška in odbornikov Ivana Šušteršiča, Jakoba Čižmana, E. Mullnerya, Antona Tomšiča in župana Franca Kovača ter 17. aprila podpisali “Pravila prostovoljnega gasilnega društva v Tacnu”. Leta 1901 so bili ustanovljeni trije krajevni oddelki: za Šmartno-Tacen, za Gameljne in za Pirniče s svojimi podnačelniki in načelnikom nadučiteljem Francem Lavtižarjem. Le-ta je vedno in pri vsaki priliki ljudem polagal na srce važnost gasilnih društev. Petega decembra istega leta pa sta se oddelka Gameljn in Pirnič odločila za samostojno pot in na lastnem območju ustanovila samostojni društvi. V prvih letih dvajsetega stoletja so se člani društva odločili za zidavo Gasilskega doma in le-tega dokončali leta 1904 na mestu kjer stoji tudi danes. Z graditvijo doma pa se je povečalo tudi število članov in leta 1910 že doseglo 29 mož. Kljub prostovoljnim prispevkom krajanov so, zaradi kroničnega pomanjkanja denarja, člani začeli vsako leto prirejati gasilske prireditve s katerimi so bogatili društveno blagajno. Člani so se udeleževali tudi vseh ostalih prireditev na območju delovanja PGD Tacen in tako leta 1911 prisostvovali tudi otvoritvi mostu čez reko Savo v Tacnu. V letu 1924 so se člani odločili povečati Gasilski dom z dozidavo dvorane, ki bi bila namenjena kulturni dejavnosti. Ker na vasi takrat ni bilo kulturnih prireditev, so to idejo vaščani z veseljem pozdravili. Ker pa v takratni stari Jugoslaviji ni bili za take dejavnosti posluha, je namera zamrla. Namesto tega pa so društvo dopolnili v opremi in v letu 1933 zamenjali ročno brizgalno z motorno. To je društvu vlilo novega elana in zopet je prišlo do dogovora o povečanju doma. Ker pa se je začela druga svetovna vojna je društveno življenje skoraj zamrlo in vsi plani so padli v vodo. Že leta 1947 pa je zamisel o večjem gasilskem domu zopet prevzela člane. V zamisli pa je bil tudi zadružni dom, ker pa se je s pričetkom graditve zavlačevalo, so se leta 1948 člani samostojno odločili za zidavo. Leta 1950 je bil na občnem zboru sprejet dokončni predlog dograditve. Zidava je bila praktično končana še istega leta, tako da je tisto leto občni zbor potekal že v novih prostorih. Hkrati je bila prikazana tudi že prva predstava dramskega odseka Gasilskega društva Tacen. Z dograditvijo doma se je pokazalo, da je Tacnu tak dom še kako potreben, kar kaže tudi podatek, da je v prvih 12 letih dramski odsek odigral kar 153 predstav. Leta 1977 je bila dana pobuda o novi dograditvi doma, s čimer bi do svojih prostorov prišle tudi druge organizacije na območju Krajevne skupnosti Šmartno-Tacen. Po mnogih dogovarjanjih je prišlo do sklenitve sporazuma med KS Šmartno-Tacen in PGD Tacen o načinu dograditve doma, ki je v maju 1978 tudi stekla in se s slovesno predajo v uporabo junija 1979 tudi končala.

Gasilska oprema se je od vsega začetka delovanja društva dopolnjevala, pa vendar je bil šele leta 1953 bil s pomočjo velikega števila prostovoljnih ur dokončno narejen tudi prvi gasilski avtomobil. S tem je bila uresničena dolgoletna želja tacenskih gasilcev po lastnem gasilskem avtomobilu, ki je svoje poslanstvo opravljal naslednjih 15 let in bil leta 1968 zamenjan s popolnoma novim orodnim avtomobilom znamke IMV, le ta pa v leta 1983 ponovno zamenjan z orodnim vozilom znamke TAM. To orodno vozilo, je bilo nato v letu 1999 zamenjano z gasilskim vozilom z vodo (GVV-1) narejenim na osnovi Mercedes Benz Sprinter 414 (4×4). GVV-1 je imel vgrajeno črpalko (gnano iz motorja avtomobila), ki je potiskala vodo iz 600 l rezervoarja v visokotlačne izlive (do 40 barov). Avto nam je služil do leta 2015, od tega leta naprej pa glavno napadalno vozilo predstavlja gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25.

Leta 1979 je Gasilsko društvo dobilo tudi svojo prvo gasilsko vozilo cisterno znamke FAP, ki je imelo rezervoar velikosti kar 8000 l in na strehi instaliran tudi top za gašenje požarov. To vozilo je v letu 2004 nadomestilo obstoječe orodno vozilo GVC 24/50.

V letu 1998 je gasilsko društvo tudi zamenjalo dotrajano UAZ terensko vozilo z terenskim vozilom Land Rover Defender, ki ga v domu še danes uporabljamo kot poveljniško vozilo in vozilo za prevoz moštva. Vozilo smo slovesno prevzeli ob praznovanju 100-letnice društva.

 

Pisana beseda o zgodovini gasilstva v Tacnu

V okviru novejše zgodovine PGD Tacen moramo poudariti še izdajo dveh knjig na temo gasilstva v Tacnu:

  • Prav pa je, da na tem mestu omenimo in povzamemo tudi zelo zanimivo vajo “100 curkov”, ki je bila izvedena leta 1998 v okviru praznovanja 100-letnice PGD Tacen.