Vaja 100 curkov

Poročilo iz vaje “100 curkov”

PGD Tacen je v počastitev 100. obletnice delovanja društva, ki jo bo praznovalo leta 1998, pripravilo vajo “sto curkov “, kjer je istočasno izvedlo izliv vode iz stotih curkov. Ideja o izvedbi vaje se je porodila povsem spontano med pogovorom o spremljajočih prireditvah naše obletnice. Določili smo pripravljalni odbor in stvar je lahko stekla – vsaj teoretično. Trezen premislek in upoštevanje vseh možnih zapletov sta nam nekoliko zmanjšala začetno navdušenje, vendar pa je odločna volja in resnost vseh sodelujočih v pripravljalnem odboru, pripeljala projekt do končne izvedbe. Resneje smo se o izvedbi začeli pogovarjati v začetku oktobra na rednem mesečnem sestanku upravnega odbora PGD Tacen. Kljub pomislekom starejših članov, glede zadostne usposobljenosti in znanja za izvedbo takšne vaje, se je pripravljalni odbor odločil, da se sestane v ponedeljek 6. 10. 1997. Prva skrb je veljala predvsem lokaciji – izbiri zadosti velikega, dostopnega in utrjenega terena, po možnosti s slikovito lego zaradi fotografiranja. Izračunali smo, da potrebujemo za 100 curkov z razmakom med njimi 1,5 metra, krog s premerom okoli 50 metrov. Upoštevali smo še dodatne površine za razvitje cevi in dovoz vozil. Druga skrb pa je veljala sami organizaciji vaje – razporejanju vozil in mož ter izvedbi vaje. Ocenili smo, da je na curek potrebnih 470 litrov vode za približno 2 minuti brizganja pri tlaku 6 barov in premeru ročnika 12 mm. Zato smo se odločili, da na vajo povabimo PGD, ki razpolagajo z minimalno 3000 litri vode v avtocisterni ali kombiniranem vozilu, ob tem, da bi vsako društvo prispevalo šest curkov. Grob izračun je pokazal, da potrebujemo 17 gasilskih avtocisteren in 119 mož, saj smo k vsaki ekipi šteli še strojnika. Odločili smo se še za rezervno vozilo, kar se je kasneje izkazalo za pravilno odločitev. Organizacija – načina razporejanja vozil in mož – nam je pobrala veliko časa in truda, zato bom nekaj besed spregovoril tudi o tem. Vsa društva smo povabili v Tacen pred gasilski dom ob isti uri, saj nismo želeli z zamikom v prihajanju vozil stvari preveč zaplesti; obenem pa smo vedeli, da bo to zahtevalo dobro organiziranost in številčno ekipo redarjev na prizorišču. Osnovni krog naj bi označili s stotimi oštevilčenimi količki. Na razdalji 15 metrov od osnovnega kroga bi na vsakih 6 curkovnih mest postavili številko parkirišča za gasilsko vozilo. Tako bi bile za posamezno parkirno mesto že vnaprej določene številke curkovnih mest. Vozila bi nato po vrsti njihovega prihajanja razporejali po parkirnih mestih. Za olajšanje razporejanja bi vsak voznik avtocisterne dobil na sprejemnem mestu razporeditveni list s številko parkirnega mesta in pripadajočimi številkami curkovnih mest. Ta list bi potem pokazali redarjem na prizorišču. Vozila z moštvom (orodna, transportna) bi prav tako evidentirali na sprejemnem mestu, vendar pa ta vozila ne bi dobila razporeditvenih listov, temveč bi jih redarji prosto razporejali na posebnem parkirišču. Te osnovne predpostavke so se kasneje izkazale za dobro premišljene in uspešne. Organizacijski odbor je še sklenil, da zaradi možnega poslabšanja vremenskih razmer in povečanja razmočenosti zemljišča, izbere za datum vaje prvo naslednjo soboto, 11. 10. 1997. Obveščanje gasilskih društev, ki je potekalo v naslednjih dneh, je bilo bolj uspešno kot smo pričakovali. Na osnovi osebnih poznanstev našega poveljnika Dušana Česna in srečnega spleta okoliščin nam je že v naslednjem dnevu, to je v torek, 7. 10. 1997, uspelo zbrati prijave 12 PGD, v naslednjih dneh pa še preostalih šest. V sredo smo na samem prizorišču izvedli izliv iz šestih curkov in s cisterno PGD Tacen preizkusili utrjenost terena. V petek smo zakoličili osnovni krog, parkirna mesta in dovozne poti. Posebno skrb smo pred izvedbo vaje namenili še naslednjim dejstvom:

  • možnost takojšnjega odhoda s prizorišča vaje zaradi intervencije za vsako sodelujoče društvo,
  • stalna radijska zveza strojnikov s poveljujočim zaradi koordniranja aktivnosti,
  • možnost nudenja prve pomoči,
  • redarji za spremljanje prihajajočih enot na poti od gasilskega doma do prizorišča,
  • rezervna ekipa za pomoč društvom z nepopolno zasedbo,
  • rezervna oprema,
  • oseba za stike z javnostjo,
  • organizacija fotografiranja,
  • določitev parkirišča za sodelujoča vozila po končani vaji in
  • enotnost uniformiranosti.

Vozila bi začela prihajati na prizorišče ob 14.30, vendar so nekatera društva prišla na sprejemno mesto že deset minut prej in nas, organizatorje, ujela nekoliko nepripravljene. Stvar se je po prihodu prvih nekaj vozil popolnoma normalizirala in stekla po predvidenem scenariju. Celotno razporejanje za 18 gasilskih vozil je bilo končano v 25 minutah, ob tem, da nobeno vozilo ni čakalo pred sprejemnim mestom dalj kot štiri minute. Pred začetkom vaje, po razporeditvi vseh enot, so se strojniki s poveljujočim Dušanom Česnom dogovorili za naslednji potek izvedbe:

  • minuta brizganja za uskladitev vseh parametrov in morebitno odkrivanje napak na cevovodih,
  • prekinitev brizganja in odpravljanje morebitnih napak,
  • enominutno brizganje za končno slikanje.

100 curkov1 100 curkov2 100 curkov3

Med samo izvedbo so se pokazale določene pomanjkljivosti pri koordinaciji strojnikov, saj zaradi hrupa radijsko komuniciranje ni bilo mogoče. Koordinacijo smo zato izvajali z vidnimi in zvočnimi signali. Na vaji je sodelovalo skupaj 142 članov iz 18 PGD (Črnuče, Donit, Dravlje, Ježica, Kozarje, Medno, Mengeš, Podutik, Preska, Smlednik, Sp. Pirniče, Sora, Šenkov Turn, Tacen, Vižmarje, Vodice, Zg. Pirniče, Zg. Šiška) iz 4 občin, in sicer: Ljubljana, Medvode, Mengeš in Vodice ter opravilo 489 delovnih ur. PGD Tacen je na vaji sodelovalo s 23 člani in skupaj s tričlanskim pripravljalnim odborom, opravilo 132 delovnih ur. Za končno analizo celotne vaje omenimo, da se je kot slabost pokazalo radijsko komuniciranje, da pa smo tudi prostovoljni gasilci tako taktično kot organizacijsko pripravljeni za izvajanje obsežnih gasilsko-tehničnih reševalnih akcij.

Na vaji sto curkov dne 11.10. 1997 so sodelovali naslednji gasilci PGD Tacen :

  • Martin Artelj – pripravljalni odbor
  • Marko Bitenc – strojnik
  • Dare Burgar – brizganje
  • Aleš Cedilnik – pripravljalni odbor
  • Dejan Cedilnik – brizganje
  • Gregor Cedilnik – brizganje rezerva
  • Marko Cedilnik – brizganje
  • Dušan Česen – poveljevanje na prizorišču
  • Janez Drešar – ostalo
  • Marjan Drešar – redar
  • Matjaž Groznik – redar
  • Jože Korošec – redar
  • Urban Kovačič – brizganje
  • Boži Snoj – redar
  • Božo Snoj – stiki z javnostjo
  • Ludvik Snoj – redar
  • Luka Snoj – redar
  • Tomaž Šilc – brizganje
  • Pavel Šušteršič – redar
  • Primož Šušteršič – redar
  • Lojze Tomšič – redar
  • Silvo Tomšič – brizganje
  • Tomaž Žukovec – pripravljalni odbor